Sajenje sadnega drevja

Sajenje sadnega drevja od nas zahteva nekaj načrtovanja, upoštevanja pravil in znanja. Bolj raznolik sadovnjak si zamislimo, bolj bomo samo oskrbni. Sadno drevje velikokrat sadimo ne samo za nas, temveč svoje otroke in vnuke (oreh).

Sajenje sadnega drevja ni nuklearna znanost, zahteva pa upoštevanje nekaterih pravil

Kaj je pomembno za sajenje sadnega drevja?

NAČRTOVANJE

• vedeti moram katere sadne vrste želim posaditi
• vedeti moram kakšne zahteve ima kakšna vrsta sadnega drevja in jagodičevja
• pripravim načrt celostne ureditve sadovnjaka in kemijsko analizo zemlje, če sadim večje število sadik

ČAS

• Jeseni in zgodaj spomladi sta obdobja primerna za sajenje sadnega drevja in jagodičevja. Sam priporočam vedno jesensko sajenje, saj imajo sadike pozimi čas, da se dobro ukoreninijo. To jim daje prednost pri razvoju in rasti kot sajenje sadnega drevja spomladi..
• Spomladansko sajenje je najbolj primerno za kaki in aktinidijo. Če ju sadim spomladi, dobita dovolj časa, da se usidrata in privadita na slovenske rastne razmere.
• Če zemlja ni pregloboko zmrznjena, lahko sadim tudi sredi zime.
• Tla pripravim dva meseca pred načrtovanim sajenjem dreves (prekopljem, zrahljam, jih ne gnojim, a določim pH tal (Kisla tla poapnim, bazična tla zastiram s kiselkastim kompostom ali redno gnojim z amonijevim sulfatom. Slabo odcedna tla popravim z dodajanjem organske mase – kompost, redno gnojenje z Green defender Neem cake – organsko gnojilo brez karence, poskrbi za hranila in prepreči pojav majskih hroščev, ogrcev in mravelj).)

LEGA

• Sadne rastline (drevje in jagodičevje) v veliki večini potrebujejo sončno lego.
• V zavetrje oziroma na tisti del parcele, kjer sem ocenil, da bo nevarnost zaradi mraza manjša, sadim na temperaturne šoke občutljive sadne vrste kot so kivi, figa, kaki, marelice. Včasih zadošča sajenje sadnega drevja ob steno, saj s tem zagotovim boljše rastne pogoje.
• Izogibam se sajenju na izpostavljene prostore in ob zidane ograje. Prvi razlog je prepih, drugi nastanek vrtincev, ko vetrni sunek preskoči ograjo in oblikuje vrtinec hladnega zraka.
• V polsenci dobro uspevajo ameriške borovnice.

SVETLOBA

• Nikoli ne sadim sadnega drevja in jagodičevja na severno stran hiše ali v senco visokih dreves. Za razvoj plodov rastline potrebujejo svetlobo ves dan.
• V senčne predele sadim za senco primerne okrasne rastline, saj bom imel z njimi več veselja kot s težavami, ki si jih nakopljem, če sadim sadno drevje ali jagodičevje v senco ali na severno stran hiše.

TLA

• Nevtralna ali rahlo kisla zemlja je vvečinoma najbolj primerna za sajenje sadnega drevja in jagodičevja. Bazična zemlja pomeni težave pri vzgoji sadnih rastlin.
• Rahla tla so nujno potrebna, saj rastlina hitreje razvije koreninski sistem.
• V vlažna tla ne sadim koščičarjev in oreha. Te sadne vrste potrebujejo dobro odcedna tla
• Vlažna in hladna tla najbolje prenašajo jablane in hruške.
• Vlažna tla so vzrok nastanka glivičnih bolezni
• Sadne vrste sadim v vsaj 50 cm globoko zemljo, saj jih tako lahko manj zalivam in niso tako občutljive na sušo. V primeru visoke talne vode in preveč mokrih tal sadike slabo rastejo ali celo propadejo.
• Ilovnata tla: najbolj primerna za sajenje sadnega drevja, saj zagotavljajo bogat pridelek. Da ne bodo tla pretežka in zbita v ilovnata tla poleg samokolnice ali dveh komposta, dodamo 300 – 500 g kremenčevih peskov Bio-KREM ali zeolitno moko Bio-ZE.
• Peščena tla: ne zadržujejo vode, zato se hitreje pojavijo težave s sušo. Ne zadržujejo toplote in so bolj občutljiva na temperaturna nihanja. Zaradi hitrega segrevanja in ohlajanja v spomladanskem času, povzročajo težave z zmrzaljo. Da bo učinek suše manjši v peščena tla poleg samokolnice ali dveh komposta, dodamo 300 – 500 g bentonitne zemlje Bio-BEN.
• Glinena tla: zagotavljajo dober pridelek. Vedno poskrbim za dobro odcednost, saj s tem preprečim zastoj v rasti ali pojav bolezni zaradi prevelike vlage. Rastline na glinenih tleh kasneje zorijo, saj se spomladi segrejejo počasi.
• Apnena tla: neprimerna za vrste, ki potrebujejo kisla tla (ameriške borovnice). Vzrok pomanjkanja žleza in magnezija, kar vpliva na razbarvanje listov (kloroze) in težave pri rodnosti rastlin. Najbolj so občutljive hruške in maline.

PODLAGA ali DIVJAK

• Divjak določa končno velikost drevesa in s tem število dreves na vrtu.
• Sadik nikoli ne sadim pregosto, saj hitro nastane gozd, čemur sledijo težave z obrezovanjem in sečnjo. Velik medsebojni prostor omogoča zračnost, manjša možnosti razvoja bolezni in omogoča boljši razvoj v velika, lepa, rodovitna drevesa.
• Podatke o divjaku in končni velikosti drevesa vedno preverim v drevesnici ob nakupu.

SADIKA – primerna za sajenje sadnega drevja

• Sadike kupujem vedno v specializiranih drevesnicah ali vrtnarijah. V trgovskih centrih ali preko kataloške prodaje kvalitete ne morem preveriti. Sadike so ponavadi šibke in slabe, saj niso hranjene v primernih pogojih. V drevesnicah se vedno pozanima o strokovnih nasvetih o vzgoji in sajenju.
• Sadika naj ima vsaj tri debelejše korenine iz katerih izrašča več manjših, lasnih koreninic.
• Oblika šibe je najbolj primerna za sajenje v domačem vrtu, ker iz nje po svojih željah vzgojimo rodno in odporno drevo.
• Sorto izberem po željah in primernosti lege in zemlje, torej pogojev, kam bom sadiko posadil.
• Izbiram odporne sorte, predvsem proti škrlupu in prej preverim morebitno občutljivost na določene bolezni sadnega drevja.
• Preverim koliko časa so sadike rasle v loncih. Če so rasle v loncu predolgo časa, se bodo korenine preveč ovile okoli koreninske grude in se slabo ukoreninile.

MATERIAL za sajenje sadnega drevja

• Pripravim sadike, ergonomsko lopato EFEKT (da mi ne trpi hrbet), sadjarske škarje, impregniran količek visok 2 m, kompost, organsko gnojilo Neem cake, s katerim preprečim pojav škodljivcev v zemlji (majski hrošči, zmanjšam možnost pojava voluharja, mravelj…), mrežo proti voluharju, zastirko in elastično vezico.

KORAKI – sajenje sadnega drevja

• Izkopljem jamo globine vsaj 50 cm in širine okoli 70 cm. Ne pretiravam z globino in ne kopljem vodnjaka!
• Sloje zemlje ločujem in zasipavam v obratnem vrstnem redu. Hkrati dodajam mineralno organsko gnojilo Green defender Neem cake in rahlo tlačim posuto zemljo.
• Sadiki predolge korenine porežem na 20 cm in jo za 30 minut namočim v kalež, vodno mešanico, ki vsebuje morske alge Green Defender Kelp tonic. Z njimi zmanjšam šoke zaradi reza, sajenja sadnega drevja in poskrbim za hitrejši in boljši razvoj koreninskega sistema..
• 20 cm pod končnim nivojem namestim mrežo proti voluharju, sadiki razporedim korenine in jo vstavim v sadilno jamo.
• Potresem kompost in zasujem 20 cm nad vrhom košare. Pri zasipanju drevo ves čas rahlo tresem, saj se tako zemlja lepše razporedi med korenine.
• Čeprav se bo kupček zemlje do pomladi posedel, površino vedno potlačim in učvrstim, da okoli korenin ne pustim zračnih žepov, ki so eden vzrokov pojava koreninske gnilobe. Še boljši efekt dosežem, če površino obilno zalijem z vodno mešanico, ki vsebuje morske alge Kelp tonic (voda je boljše vezivo za močnejši stik korenin z zemljo kot teptanje).
• Podlaga ali divjak, ki ima gole korenine, naj kuka iz zemlje vsaj 15 do 20 cm.
• Sadiko prirežem na želeno višino prvič spomladi, najbolje sredi marca.
• Ob zidu sadimo sadike vsaj 20 do 30 cm od zidu, saj se drugače korenine ne morejo razviti.

OPORA – sajenje sadnega drevja

• Impregniran količek zabijem v tla 8 do 10 cm od sadike na južno stran.
• Elastično vezico zavežem okoli kola in sadike v obliki osmice, pri čemer pazim, da kol ne drgne sadike in je ne poškoduje.
• Jagodičje (grmičevje – maline, borovnice, ribez) sadim enako kot sadno drevje, a brez uporabe kola.
• Po treh letih lahko kol odstranimo razen v primeru vzgoje pritlikavih sort sadnega drevja.

ZALIVANJE – sajenje sadnega drevja

• Še posebej spomladi ne pozabim na zalivanje z vodno mešanico, ki ji dodam morske alge KELP tonic.
• Zalivanje preprečuje izsušitve, zaradi katere propade veliko posajenih dreves. Morske alge Kelp tonic vsebujejo aminokisline s katerimi zmanjšujejo šoke zaradi mraza, zmrzali in drugih vremenskih nihanj.

GNOJENJE

• Gnojenje omogoči hiter start in močno razvit koreninski sistem, zato ob sajenju na dno sadilne jame nasujem organsko gnojilo Neem cake. Vsebuje azadirachtin, ki kot aktivna snov preprečuje pojav škodljivcev v tleh.
• Vsebuje veliko fosforja (P) in naravno prisotnega kalija (K) (edini vsebuje kalij, ki ni kemično dodan, hkrati ga je največ in je tudi bolj učinkovit) Kalij in fosfor poskrbita za dolgotrajne pozitivne učinke na rastlino. To sta počasi topni hranili in traja več let, da s površja prodreta do koreninskega sistema.
• Ko zasujem korenine ponovno dodam organsko gnojilo Neem cake in ga zmešam z zemljo.
• Ob sajenju sadnega drevja nikoli ne pozabim zaliti z vodno mešanico, ki vsebuje Kelp tonic, saj učinkovito zmanjšam težave zaradi šokov in vremenskih vplivov in si zagotovim prednost pri tvorbi močnega koreninskega sistema.

ZASTIRKA – pomen za sajenje sadnega drevja

• Jagodičevje in mlado sadno drevje po sajenju in nekaj sledečih let zaščitim z zastirko. Tla so dalj časa bolj topla, voda v tleh se zadržuje dalj časa.
• Zgornji del, deblo zaščitim pozimi s koruznico ali slamo. Več o tem Kako zaščitimo rastline pred zimo si preberite TUKAJ ali pogledate videoposnetek TUKAJ.

Priporočamo vam naslednje izdelke