Rak sadnega drevja in druge bolezni

Rane na skorji, odebelitve vej, izločanje smole, propad dreves, rak sadnega drevja… vse več je bolezni, ki jih s tradicionalnimi načini varovanja sadnih dreves ne moremo obvladati. Bolezni, ki jih ne moremo več preprečiti s škropljenjem (kot lahko glivična obolenja) je vse več, hkrati postaja zakonodaja vse bolj stroga in dovoljenih FFS sredstev vse manj. Vseeno lahko s preventivo dosežemo veliko in omejimo razmah bolezni, ki jih povzročajo bakterije, virusi in fitoplazme.

Kako najlažje preprečimo bolezni sadnega drevja, ki jih povzročajo glive, bakterije, virusi in fitoplazme?

• uporabimo zdrave sadike, podlage in cepiče
• preprečujemo prisotnost insektov v sadovnjaku
• odstranimo obolela drevesa

Novejše sadne vrste so bolj občutljive na izbruhe bolezni, vendar to ne velja za vse vrste sadnega drevja. Če so nove sorte jabolk bolj odporne na škrlup, so stare dobre domače češplje toliko bolj občutljive za šarko.

Glavna težava bakterijskih, virusnih in fitoplazmatskih bolezni je, da jih ni mogoče uničiti, lahko jih le omejimo, saj delujejo sistemsko. Ko je rastlina enkrat okužena, zdravila ni.

Glivične bolezni lahko obvladaš že s preventivo!

Prepoznaj zgornje bolezni, pošlji pravilni odgovor na elektronsko pošto in prejmi lepo nagrado podjetja Aurum d.o.o.

NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI SADNEGA DREVJA:

1. GLIVIČNE (bolj je pomlad topla in deževna, večji je razmah glivičnih bolezni)

• škrlup
• kodravosti (breskova,…)
• pepelaste plesni
• listna luknjičavost
• cvetna monilija

O ekoloških rešitvah za glivične bolezni preberi članke v naši UČILNICI.

2. BAKTERIJSKE (bakterije vstopajo v drevo skozi rane, preko poškodovanih mest in pri rezi s škarjami ali celo s čebelami ob opraševanju)

• hrušev ožig (bakterije prezimijo tudi na okrasnih in drugih rastlinah… na šmarni hrušici, ognjenem trnu… poganjki se zvijajo, listi in vejice sušijo, pecelj pa porjavi, pojavijo se izcedki, skozi katerega se bakterije širijo naprej)
• bakterijska pegavost breskev (na listih se ob glavni žili pojavijo nepravilne pege, listi porumenijo, na lubju nastanejo podolgovate razjede, skozi katere se izloča izcedek)
• bakterijski rak aktinidije (poganjki in listi se sušijo, na lubju se izloča izcedek)

3. FITOPLAZMATSKE (najpogostejši prenašalci so bolšice):

• metličavost jablan (iz spečih brstov stalno poganjajo novi poganjki, vejica dobi videz metle, plodovi so majhni in neokusni)
• propadanje/smrt hrušk (listi se obarvajo rdeče, pridelka je vse manj)
• leptonekroza koščičarjev (listi se začno barvati rdeče in zvijati od listne žile navzgor, drevo se posuši, krivec za pojav pa bolšica, ki prezimi na iglavcih)

4. VIRUSNE (najpogostejši prenašalci so listne uši)

• šarka (napada najraje češplje, slive, marelice in breskve, krivec za širjenje so listne uši, na listih se pojavijo kolobarji, maroge na koščicah, plodovi hitro odpadajo e pred zorenjem ali pa so brez arome, gumijasti, deformirani in lepljivi od smole)

Če je sadovnjak slabo oskrbovan, v njem izbruhnejo najprej glivične bolezni, nato pa najpogosteje še bakterijske okužbe. Najbolj pogost vir bakterijskih okužb in znamenje glivičnih bolezni je rak sadnega drevja.

RAK SADNEGA DREVJA – PRVI ZNAKI (glivični in bakterijski rak hodita skupaj z roko v roki)

• podhranjenost dreves in izpostavljenost vremenskih šokom sta krivca za rak sadnega drevja
• glive v drevo vstopajo skozi rane (poletna rez, obiranje, jesensko odpadanje listov)
• razjede na deblu in vejah, ki nastanejo zaradi izločanja toksinov gliv, služijo za prezimitev bakterij se pojavijo spomladi ali zgodaj poleti, bakterije pa so v drevo vstopile že prejšnje poletje in se počasi širile tudi jeseni in pozimi)
• odebelitev vej in debla (če se okužba razširi okoli vse veje, le ta propade)
• listi dobijo rjave pege, ki kasneje izpadejo
• izločanje smole

Rez sadnega drevja, poškodovana mesta in pokanje lubja pri pregnojenih drevesih so glavni krivci, da se pojavi rak sadnega drevja, zato moraš:

• drevesa redno pregledovati,
• ne pretiravati z dušičnimi gnojili zaradi pregnojenosti, saj so preveč bujno rastoča drevesa bolj dovzetna za bolezni in pokanje lubja, ki spremljajo rak sadnega drevja
• rane v suhem vremenu z razkuženim nožem očistiti do zdravega tkiva,
• razkužiti rane s koncentrirano raztopino bakrenega pripravka ali njegovih nadomestkov (Bio-ZEL) in
• premazati rezno ploskev poškodbe s cepilno smolo, kar zelo prepreči vstop gliv in bakterij kot sprožilcev za rak sadnega drevja.
• odrezane veje in ostanke čiščenja vedno zažgemo ali zavržemo, nikoli ne kompostiramo in ne uporabimo za zastirko)

Težava za ljubiteljske sadjarje brez izpita za delo s FFS sredstvi, nastane zaradi omejenosti dostopa bakrenih pripravkov, ki pa jo lahko rešijo s čajno ekološko zeliščno mešanico Bio-ZEL, ki nadomešča bakrene in žveplene pripravke. Kombinacija zelišč (pelina, črne kumine, ognjiča….) deluje enako kot bakreni pripravki, a se lahko uporabi tudi v obdobjih rasti rastlin, ko uporaba bakra zanje ni primerna.

Da rak sadnega drevja ni prisoten poskrbi redno dodajanje hranil in aminokislin v obliki rjavih morskih alg Green defender Kelp tonic (2ml na 1 liter vode, vsakih 10 dni ali vsak teden v času suše).

Priporočamo vam naslednje izdelke