Sajenje solate – Lactuca Sativa

Sajenje solate je za marsikoga prvi korak v svet vrtnarjenja. Čeprav se zdi kot preprosta rastlina, ki “raste sama”, boste s pravilnim znanjem o sortah, tleh, kolobarjenju in zaščiti pred škodljivci dosegli bistveno boljše rezultate. Spodaj je podroben vodič, ki vas bo popeljal od priprave tal do spravila pridelka.

Sajenje solate

Izbira prave sorte glede na letni čas

Solata je rastlina dolgega dne. To pomeni, da ob dolgih, vročih dneh hitro razvije cvetno steblo (uide v cvet), listi pa postanejo grenki in trdi. V Sloveniji je uradno priznanih kar 21 avtohtonih sort solate. Zato lahko vedno izberete slovensko sorto, a je ključno, da sorto prilagodite letnemu času, za sajenje solate:

• Pomladanske sorte: To so hitro rastoče sorte, ki dobro prenašajo hladnejša tla. Sem spadajo mehkolistne sorte (npr. Majska kraljica) in nekatere krhkolistne sorte.
• Poletne sorte: Te so odporne na vročino in počasneje uidejo v cvet. Izbirajte sorte tipa “Ljubljanska ledenka”, Gentile ali različne sorte berivk, ki dobro prenašajo močno sonce.
• Jesenske sorte: Sejemo jih konec poletja. Ko se dnevi krajšajo, solata spet hitreje raste. Priljubljeni sta npr. Posavka ali Nansen.
• Zimske/prezimne sorte: Sejemo jih avgusta ali septembra, da čez zimo ostanejo v fazi majhnih rozet in spomladi prve naredijo glave (npr. Zimska rjava).

Priprava tal in lega

Solata ima plitve korenine, zato potrebuje bogata, rahla in vlažna tla. Pazimo, da tla niso prebogata z dušikom, saj bodo korenine šibke, zeleni deli pa bolj občutljivi na razvoj bolezni in pojav škodljivcev.

• Lega: Spomladi in jeseni solata potrebuje čim več sonca. Poleti ji bolj ustreza polsenca (npr. ob vznožju višjih rastlin, kot sta paradižnik ali fižol), da se tla ne pregrejejo.
• Tla: Zemlja naj bo bogata s humusom. Priporočljivo je gnojenje s kakovostnimi ekološki gnojili ali kompostom (približno 2–3 litre na 1 m²). Izogibajte se svežemu hlevskemu gnoju, saj solata ne mara prevelikih količin dušika naenkrat, prav tako pa to privablja škodljivce. Idealna rešitev za dober pridelek in zaščito pred škodljivci je Green Defender Neem cake.
• 1 čajna žlička Green Defender Neem cake v sadilni jami, prepreči prisotnost strun v solati. Brez njega sajenje solate pi nas ni več predstavljivo.
• Kislost: Idealni pH tal je med 6,0 in 7,0.

Setev semen in sajenje solate (sadik)

Setev v lončke (vzgoja sadik)

Večina vrtnarjev se odloči za vzgojo sadik, saj so te močnejše in manj izpostavljene polžem takoj po kalitvi. Prav tako mnogi mislijo, da je vzgoja sadik solate iz semen prezahtevno in zamudno dejanje.

• Sejemo v setvene pladnje ali lončke.
• Semena potrebujejo svetlobo za kalitev, zato jih le rahlo prekrijemo z zemljo (cca. 0,5 cm).
• Pregreta semena slabo kalijo, zato jih posejemo zgodaj zvečer.
• Od setve dalje, zemljo s semeni in sadike škropimo in zalivamo vsakih 7 dni z Green Defender Kelp tonic in s tem povečamo odpornost na vremenske vplive in pojav bolezni. Postopek nadaljujemo vse do presajanja v vrt.
• Solata vzkali v 3 do 10 dni od setve, zato moramo biti potrpežljivi.
• Pri višini 4 do 5 cm, jo je potrebno preventivno poškropiti z Green Defender Neem tonic, za preprečitev pojava škodljivcev.
• Pomembno: Pri temperaturah nad 25 °C seme solate pogosto preide v mirovanje in ne kali. Poleti setvene pladnje hranite v hladnem prostoru.

Sajenje solate na gredo

Ko imajo sadike 4–5 pravih listov, so pripravljene za presajanje. Sajenje solate na gredo je najpogostejša izbira, pogosto pa solato sadimo v zabojčke, korita, lonce (če solata ne gre na vrtno gredo, jo pikiramo, ko naredi dva prava lista),

• Globina je ključna: Solato sadimo tako visoko, da koreninska grudica rahlo gleda iz zemlje ali je poravnana z njo. Če jo posadite pregloboko, bo srce solate zgnilo, glava pa se ne bo lepo oblikovala.
• Razdalja: Glavnato solato sadimo na razdaljo 25–30 cm, najbolje je sajenje solate v cik-cak vzorcu. Berivko sejemo v vrste, ki so narazen 15 cm.
• Temperatura: Čas za sajenje solate iz sadik v vrt je odvisen od temperature zemlje. Ko le ta ponoči doseže 5 °C, lahko solato presadite v vrt.
• V primeru zmrzali je potrebno solato prekriti z zimsko kopreno in uporabo lokov za prekrivanje.
• Sajenje solate zgodaj spomladi iz kupljenih sadik, zagotavlja hiter domač pridelek solate.

Sajenje solate se najprej naredi v rastlinjaku, sledijo tople grede, nato visoke grede, čisto na koncu pa vrtne grede.

Upoštevanje razdalje med sadikami v rastni dobi, je najpomembnejši korak, ko je čas za sajenje solate. Če so glave solate preveč skupaj, jih jutranje sonce ne more osušiti, zato so take glave solate veliko bolj občutljive na pojav bolezni. Če se listi ne morejo posušiti in ostanejo še dolgo vlažni, potem garantirano pride do pojava plesni in gnitja solatnih listov.

Kaj potrebujemo za sejanje ali sajenje solate?

Da bi vzgojili lastne solatne sadike in rasltine potrebujemo sadilne vreče ali posodice, kvalitetna ekološka semena, dobro organsko zemljo ali substrat, kvalitetna ekološka organska talna in foliarna gnojila, pršilko, zalivalkoplastično folijo, tablice za označevanje posevka.

Dobri in slabi sosedje (mešani posevki)

Sajenje solate je idealna rešitev za zapolnjevanje praznih prostorov na vrtu.

• Dobri sosedje: Čebula in česen (odganjata nekatere škodljivce), korenček, redkvice, jagode, kumare, nizki fižol.
• Slabi sosedje: Peteršilj je najbolj znan “sovražnik” solate, saj slabo vpliva na njeno rast. Prav tako je ne sadimo neposredno ob zelju, še posebej, če je prostor omejen.

Nega med rastjo

Zalivanje

Solata vsebuje ogromno vode, zato je suša njen največji sovražnik. Tekoča foliarna gnojila kot so hladno stiskane rjave morske alge Green Defender Kelp tonic poskrbijo za bogat pridelek in preprečujejo pojav bolezni.

• Zalivajte redno z vodo, najbolje zgodaj zjutraj.
• Pazite, da ne močite listov preveč, da preprečite razvoj plesni. Zalivajte pri tleh.
• Tla naj bodo vedno vlažna, ne pa razmočena.

Če nismo previdni gre solata hitro v cvet. Zakaj si preberite v članku Zakaj gre solata v cvet= 3x Zakaj!

Okopavanje in zastirka

• Rahla tla omogočajo koreninam dihanje. Redno okopavajte, da uničite plevel.
• Uporaba tanke plasti suhe trave ali slame kot zastirke pomaga zadrževati vlago in preprečuje, da bi se blato ob dežju oprijelo spodnjih listov.

Težave, bolezni in škodljivci

• Polži: Največja nadloga. Rešujemo se z mehanskimi ovirami, bakrenimi trakovi, pastmi s pivom ali ekološkimi granulami na bazi železovega fosfata. Trajna rešitev je možna z uporabo Green Defender Neem cake in Green Defender Neem tonic, ki preprečita pojav in razkužita zemljo.
• Solatna plesen: Pojavi se ob preveliki vlagi in slabi zračnosti. Opazimo jo kot belo prevleko na spodnji strani listov. Rešitev je pravilna razdalja med rastlinami, ko je čas za sajenje solate.
• Uši: Pogosto se pojavijo v suhem vremenu. Pomagamo si z naravnimi pripravki iz kopriv ali z močnim curkom vode. Najboljša rešitev je uporaba 15 ml Green Defender Neem tonic na 1 liter mlačne vode. Poškropimo in zalijemo glave solate, 2x na 5 do 7 dni. Brez karence, ekološki certifikat.

Spravilo pridelka

• Solato pobiramo, ko so glave čvrste na otip, če je le mogoče tik preden jo bomo uživali..
• Pri berivki lističe režemo 2 cm nad tlemi, da rastlina ponovno odžene.
• Prostolistne solate se obira po 7 tednih od trenutka za sajenje solate.
• Stožčaste in kodrolistne sorte solat dozorijo v 11 do 12 tednih.
• Najbolje je solato nabirati zjutraj, ko so listi najbolj hrustljavi in polni vode.

Načrtovanje za celo leto

Da ne boste imeli 50 glav solate naenkrat, nato pa tri tedne ničesar, uporabite strategijo zaporednega sajenja:

1. Vsakih 10–14 dni posadite le 10–15 novih sadik.
2. Kombinirajte različne sorte (npr. eno vrsto krhkolistne in eno vrsto mehkolistne).
3. Prazna mesta, kjer ste pobrali zgodnji krompir ali grah, takoj zapolnite z jesensko solato ali radičem.

Če pa sajenje solate ni za vas in živite v okolici Ljubljane, pokličite bivšega ministra Simona, rade volje vam bo pomagal Kmetija Pr’ Čižman.

Priporočamo vam naslednje izdelke