Čili sorte – najbolj pogoste v Sloveniji

V Sloveniji je najbolj pogosta vzgoja čilija 5 skupin. Katere so torej tiste najbolj pogoste čili sorte, ki jih sadimo v Sloveniji?

Paprika, feferon, čili?

Imen za papriko, feferon in čili je ogromno, velikokrat odvisno od tega ali peče ali ne.

Poimenovanje se po državah razlikuje, pa gre pogosto za iste rastline. Čili, chile, chili, aji, pepper, paprika, bell pepper, pimiento, feferon, papričice, sladka paprika, ljuta paprika, peperoncini in še in še poimenovanj najdemo že v naši okolici.

V Sloveniji ločimo okroglo in podolgovato papriko, če je plod velik in sladek. V primeru, da peče ji pravimo pekoča paprika. Po barvi jih imenujemo rdeča, zelena, rumena.

Podolgovatim tankim plodovom pravimo feferoni, ki pa jih pogosto zmotno kličemo čili.

Poznamo sladke in pekoče feferone.

Čili je v resnici veliko več kot le paprika.

Najbolj pogoste čili sorte v Sloveniji:

CAPSICUM ANNUUM:

Najbolj razširjena vrsta čili sorta v Sloveniji in svetu. Izredno hitro se križa, zato je vrsta tudi najbolj razširjena.

Navadna rdeča paprika, zelena paprika sta članici skupine, ki se najdeta na vsakem vrtu.

Jalapeno, pa tista sorta čilija, ki je najbolj znana in uporabljena, saj zelo hitro obrodi.

CAPSICUM FRUTESCENS:

Le kdo ne pozna Tabasca. Ponavadi omako, a najbolj znan predstavnik vrste čilija Capsicum Frutescens je Tabasco.

Ime je vrsta dobila po grmičasti obliki, frutescens namreč pomeni grmiček. Le ta je ponavadi manjši, prav tako plodovi, ki znajo biti precej pekoči.

Ker je ta sorta čilija najbolj občutljiva na svetlobo, poskrbi za močno svetlobo, saj bo čili le tako zrasel v bujno močno rastlino z obilnim pridelkom.

Med izredno popularnega predstavnika čili sorte štejemo Bird’s eye, ki izvira iz Afrike in privlači z okusom in izvidezom (plod spreminja barvo).

CAPSICUM BACCATUM:

Vrsta se je razširila iz Peruja in obronkov Andov iz južne Amerike po vsem svetu.

Grmičasta oblika rastline omogoča boljše prenašanje hladnejšega podnebja in slabšega vremena. Stebla so močna in čokata, listi manjši, ter krošnja gosto razrasla. Dobro prenaša tudi poletno sušo in pomanjkanje vlage.

Največ pridelka bo dozorelo jeseni ali pozno jeseni.

Najbolj znane sorte Capsicum baccatum so čili sorte Aji, Aji amarillo, Lemon drop in seveda Bishop’s crown.

CAPSICUM CHINENSE:

Le kdo še ni slišal za sorto čilija Habanero. Vrste čilija skupine Capsicum chinense potrebujejo veliko vlage in bolj senčno lego.

Listi so široki, plodovi te čili sorte pa daleč najbolj aromatični (in pekoči).

Najbolj priljubljeni so v Karibih in drugih tropskih deželah, izvor večine pa je v Braziliji okoli Amazonije.

Poleg Habanero, ne pozabi na sorte čilija Jolokia in Fatali.

CAPSICUM PUBESCENS:

Pravi kosmatinec med čiliji, saj že ime Pubescens pomeni kosmat. No ni tako hudo, listi te vrste čilija so le rahlo “kosmati”, so pa semena povsem črne barve.

Nekatere čili sorte te vrste dosečejo celo do 2 m višine in 2 m širine, zato ga ljudje pogosto kličejo drevesni čili. Pri nas ni tako zelo poznan.

Če sadiš čili sorte Capsicum pubescens, poskrbi, da bo imel dovolj prostora in da posadiš v senco, saj mora biti v času zorenja sadika čilija skrita pred neposredno sončno svetlobo. Plodovi (njihovo meso) so zelo mesnati. Najbolj znan predstavnik vrste je Rocoto.

DIVJI ČILI

Poleg zgoraj opisanih vrst kultiviranih čilijev poznamo tudi divje sorte čilijev, ki rastejo večinoma v pragozdu.

Njihovi plodovi so:

• manjši,
• rastejo pokončno
• večinoma so okrogli ali nekoliko podolgovati, ponavadi v velikosti borovnice
• cvetovi so vseh močnih barv, rastline drobne, okusi pekoči in intenzivni

KAPSAICIN

Prav vse sorte čilija vsebujejo snov, ki se imenuje kapsaicin. Le ta je namreč kriva za pekočnost. Več kapsaicina vsebuje plod čilija, bolj plod peče.

Za merjenje ostrine čilija se uporablja Scovillova lestvica, enota pa je SHU (skovil). Čili lahko vsebuje od 0 skovilov do več kot 2 milijona skovilov, odvisno od sorte čilija.

Več o Scovillovi lestvici si preberi v članku Čili lestvica. O najbolj pekočih jedeh iz čilija pa TUKAJ.

Ne glede na čili sorto, pri vzgoji čilija vedno uporabi Kelp tonic, organsko gnojilo brez karence, primerno za ekološko vzgojo. Čili potrebuje kalcij, kalij in aminokisline, tega pa hladno stiskane morske alge Kelp tonic vsebujejo v izobilju.

Z Neem cake, organskim gnojilom brez karence, pa bo čili dobil začetno prednost pred škodljivci, saj učinkovito nahrani sadiko in prepreči prisotnost talnih škodljivcev. Kako uporabiti Neem cake in Kelp tonic si preberi v članku Ekološka vzgoja čilija.

Priporočamo vam naslednje izdelke