Kako skladiščimo sadje?

Triki za bogato ozimnico! En izmed njih je prav gotovo način, kako skladiščimo sadje!

Pogosto si tudi pozimi zaželim domačih jagod, potrebujem orehe za sladico ali enostavno želim pojesti točno določeno sadje. Pri treh otrocih, dobro razumem tudi željo nosečnic, ko si zaželijo točno določene hrane.

Še več, sadje je pozimi bogat vir nujno potrebnih vitaminov, shraniti vse svoje pridelke in imeti res bogato ozimnico, pa je sila preprosto.

Poglejmo, na kaj vse pazimo pri nas doma in kako skladiščimo sadje.

9 pravil, kako skladiščimo sadje:

• sadje skladiščimo ločeno od zelenjave
• skladiščimo le zdrave plodove
• posamezne sadeže lahko zavijemo v časopisni papir ali naluknjano papirnato vrečko
• zaboji naj bodo pred skladiščenjem očiščeni
• zaboji naj bodo od tal in sten odmaknjeni vsaj 15 cm
• prostor naj bo temen, hladen in dovolj vlažen
• prostor ne sme zmrzovati
• prostor prezračimo redno 3x tedensko za do 30 minut
• banane imamo vedno v povsem drugem prostoru, ker pospešujejo zorenje drugega sadja

Jagodičevje:

Kako skladiščimo sadje, enostavno moram začeti s tem, jagod, borovnic, malin porabimo pri nas na desetine kilogramov že v času obiranja, tudi pozimi so želena izbira. 25 let nazaj ni bilo toliko informacij na spletu, babici sta bili pokojni, moja mama pa nikoli ni vlagala sadja in z izjemo jabolk nikoli nismo imeli ozimnice, zato sva delala začetniške napake in se s soprogo učila kako skladiščiti sadje.

• jagodičevje nikoli ne zamrzni skupaj,
• vedno ga porazdeli po pladnju in
• šele zmrznjenega preloži v zamrzovalne posode.

Samo tako boš lahko brez težav doziral količino sadežev, ki jih potrebuješ.

Lešniki in orehi:

Od leta 2012 svetujem številnim pridelovalcem orehov in lešnikov (največje nasade ima Oljarna Pečarič iz Drašičev pri Metliki – več kot 500 orehov in več kot 650 lesk), kjer gnojijo in škropijo z Green Defender Neem tonic in Kelp tonic (ekološka gnojila, morske alge, prepreči se bolezni orehov in orehova muha, lešnikar) delam, kar po njihovih navodilih. Mnogi pozabijo, da se je potrebno naučiti, kako skladiščimo sadje lupinarjev!

• Orehe in lešnike vedno očistim in posušim na soncu, da ne splesnijo.
• Če je vreme slabo, uporabim sušilnico, nastavljeno na 30 – 40^o C.
• Pri lešnikih se ne smeš spozabiti (sam sem se že zafrknil in ne enkrat) in jih obrati prehitro, ker bodo plodovi preveč občutljivi.
• Najbolj se mi obnese hramba v hladilniku v steklenih kozarcih. Orehe in lešnike streš, očistiš in spraviš v zaprt steklen kozarec in hop v hladilnik. Tudi do enega leta se okus ne spremeni.

Jabolka:

Kako skladiščimo sadje se najprej naučimo na primeru jabolk.

• Tista jabolka, ki jih spravim v klet, oberem vedno, preden so zrela, ampak še vedno ne prekmalu, ker potem ne bodo dozorela v skladišču. Še več, lahko bodo posušena ali rjava, tistega pravega vonja po jabolkih ne bo, pa še okus je prava katastrofa.
• Če jih oberem prepozno, pa postanejo kašasta in na otip meni gnusna zaradi mastne oljnate lupine.
• Najdlje se mi jabolka obdržijo, ko vsakega posebej zavijem v časopisni papir (nikoli v politične strani, da se slučajno ne pokvarijo in zgnijejo) ;).
• Prezrela, poškodovana jabolka predelam v kašo, čežano, kompot, kis.

Hruške:

Kako skladiščimo sadje se med vrstami sadja razlikuje in hruške so moja nočna mora, ker se obdržijo pri meni v kleti kak mesec dni, nič več.

• Vsako posebej zavijem in dam v najbolj hladen del kleti.
• Zaboj s hruškami prekrijem s temno folijo.

Kutine:

• produkt moje zlate tašče, spravljene v zaboj pod hruške, ker držijo mesec dalj kot hruške in dobijo pravo zrelost šele med skladiščenjem.
• Potem pa rezanje in v zamrzovalno omaro za izdelavo kompotov (kutine, jabolka, suhe slive… mmm, pa domač vanilijev sladoled, bomba).

Nešplje:

• oberemo jih po prvi slani.
• Po dveh do treh, tudi štirih tednih v kleti, so plodovi mehki in sladki, dobrega okusa in pripravljeni predvsem za kompote.

Kivi:

• V kleti ali hladilniku zdrži tudi do tri mesece, a mora biti klet precej hladna (do 3^o C).
• Ker klet težko dobro prezračim (kdo gradi hišo z mislijo na skladiščenje sadja in zelenjave v kleti), kivije vedno shranim v papirnatih naluknjanih vrečkah.
• Če pa hočem pospešiti zorenje, kivi pobrijem (odstranim mu dlačice na kožici – tole se že sliši narobe) 😉 in jim dodam banano ali zrelo jabolko, ker sproščata več plina etilena, ki pospešuje zorenje plodov. Kivi bo hitro mehak in užiten.

Kaki:

pri nas kakijev nimamo, ker meni sadež ne sede. Za našo zalogo skrbi biodinamik, gospod Stojan Janežič iz Volčje Drage. Jaz njemu gnojila in škropilne načrte za njegov sadovnjak (kaki, kivi, češnje, breskve, marelice, orehi…, zelo priden pri svojih 80 letih), on meni ekološko pridelane kakije..

Dal mi je samo en nasvet, kako skladiščimo sadje oziroma kaki.

• Kaki bo užiten čez 10 do 14 dni, če ga pustiš na okoli 20^o C.
• Trik z banano velja tudi tukaj, čas do užitne zrelosti je odvisen od sorte, časa obiranja in lege posajenega drevesa.

Vsi sadni plodovi se okužijo že na drevesu med razvojem. Največkrat nagajajo plesni in gnilobe ali pa se sadje posuši zaradi izsušitve in pomanjkanja kalcija v rastni dobi – uporabi Kelp tonic, morske alge nabite s kalcijem, kalijem in aminokislinami.

Še boljši učinek za preprečitev gnilob in skladiščnih bolezni je škropljenje sadja 2 dni pred obiranjem z mešanico Bio-SK, čajnega zeliščnega pripravka in vode (2 ml Bio-SK na 1 L mlačne vode). Sadje bo dlje zdravo in bolezni ne bo.

P.S: Kakšne so tvoje izkušnje in nasveti, kako skladiščimo sadje? Več o boleznih sadja TUKAJ.

Priporočamo vam naslednje izdelke